Pragersko se imenuje po bližnji graščini iz 16. stoletja, vendar se je razvilo šele po letu 1845. Nastalo je kot postaja Južne železnice. Še večjo veljavo pa je dobilo leta 1859, ko je postalo izhodišče Vzhodne železnice, in leta 1872, ko je bil zgrajen velik kolodvor.
Pragersko nekoč
Pragersko – današnje urbanizirano središčno naselje v jugovzhodnem delu Dravskega polja – leži na peščeno – ilovnatih nanosih, ki so rodovitna, vendar mokrotna, posebno ob rečici Polskavi in potoku Trojšnica, so bili v preteklosti kisli travniki, obrasli z jelšami. Pravih kmetov je bilo v kraju malo. Današnje skromne neolitske najdbe na območju bistriške občine dajo slutiti, da je bil kraj naseljen že v neolitski dobi.
O dogodkih pred več kot 1900 leti, pred prihodom Rimljanov naše kraje, nimamo podatkov. Vemo, da je šele takrat, torej v rimskem času, stekla v bližini Spodnje Polskave cesta, ki je povezovala Celje s Ptujem. Prvi je podatke o njej opisal grški zgodovinar Rihard Knabl leta 1867, drugi prav tako grški zgodovinar Franc Ferk, pa leta 1893. Šele 70 let za obema objavama je proučil to cesto znani mariborski arheolog Stanko Pahič (leta 1963).
S podrobnimi raziskavami in izjemno obsežnim terenskim delom mu je uspelo dokazati potek rimske ceste od Slovenskih Konjic preko pragerskega zamočvirnatega sveta proti Šikolam.
Po propadu rimskega cesarstva o naseljenosti našega območja ne vemo veliko, vse do usodnih dni, ko so po naših krajih divjali Turki. Ko so se turški vpadi po letu 1532 nekoliko umirili, je dal Ivan Aigl zgraditi dvor med Spodnjo Polskavo in Pragerskim, kjer je bilo mnogo primernih zemljišč za živinorejo. Prvotni izgled gradu ni znan. Sedanji pragerski dvorec, ki ga je pozidal Krištof Prager z amnika in Gromberga po letu 1580, stoji nekoliko odmaknjen od glavne ceste, obdan z bujnim drevjem, tako da je nekoliko prikrit našim pogledom.
Rekonstrukcija grba
S postavitvijo dvorca, je le ta dobil tudi grb. Grb Krištofa Pragerja (1581) Rekonstrukcija grba Krištofa Pragerja (izdelal Leonardo Pajtler, 2006)
Grb predstavlja sedečega pasjeglavca z jabolkom v roki, pripetega na verigo v polju (ščitu). Ob njem so vsi sestavni deli heraldične celote, kot je bilo v navadi v 16. stoletju. Grb je delno poškodovan, vendar se v spodnjem delu še da prebrati napis: CHRISTOF…. PRAG. ZVM… VND GRAVNBERG…
Pragerji so prišli v naše kraje v drugi polovici 15. stoletja. Ladislav Prager je postal leta 1490 koroški deželni maršal. Pri nas je imel zemljiško gospostvo Slovenj Gradec, njegov brat Franc pa je opravljal gospostvo Konjice.
Pragerski dvorec se je še leta 1594 imenoval “dvor pri Spodnji Polskavi”, 1599. “Pragerisher Hoff”, 1850. “Praški dvor” in 1860. Pragersko. Pragerski dvorec je verjetno bil zgrajen pred letom 1580, saj ga je tega leta Zofija Ajgl, poročena Scheyrer, že prodala svojemu polbratu Krištofu Pragerju (umrl leta 1594). Grad so on in njegovi nasledniki do leta 1599 samo dograjevali in popravljali.
Pragerski dvorec – nekoč
Poznejši lastnik dvorca in gospoščine je bil grof Jurij Dietrichstein (1629 – 1674); ta ga je leta 1674 prodal svojemu pragerskemu upravniku ođefu Bratcu, pozneje plemenitemu Breitenfeldu (1674 – 1689). Na tiste čase nas še spominja Bratčev studenec (1674) na dvorišču pred gradom. To je hkrati tudi najstarejši ohranjen studenec na območju Pragerskega, ki nosi napisno ploščo z naslednjimi besedami:
Najstarejši studenec
DISEN PRVN HAT MAHEN
LASEN HERR IOS. WRA
TEZ VON BRAITTENFELT
HER ZV PRAGERHOF DER
ROM. KHAY.MAY. RATH.
16 74
(Ta studenec je postavil gospod Jo(žef) Bratec iz Braitensfelda, gospod Pragerskega, rim(sko) ces(arske) visok(osti) svetnik, 16-74 ).
Po Bratcu je dvorec nasledil njegov zet, celjski odvetnik Hermen Popp (1689); nato je dvorec prešel v roke mariborskega zdravnika Ivana Matije Poppa (1689 – 1726), ki ga je leta 1715 prodal baronici Mariji Julijani Wildensfeld (1726 – 1740).
Nedolgo zatem je dvorec kupil baron Kamilo Berlendis (1740 – 1766) in ga imel v lasti vse do leta 1766, ko ga je kupil mariborski okrožni glavar Jožef Felber.
Nato so si lastniki pragerskega dvorca sledili tako:
- Kajetan, plemeniti Langenmantel (1767 – 1767),
- Sigmund Pflegerič (1767 – 1808), po letu 1768,
- Jože Ludvik Schmel pa od leta 1794;
- Anton, plemeniti Formacher, po letu 1832,
- grof Julij Attems,
- dr. Jernej Glančnik, falski graščak, od 1894 do konca II. svetovne vojne – kot zadnji lastnik pragerskega dvorca.
Danes je dvorec štirikotna enonadstropna stavba z majhnim notranjim, na obeh straneh pritlično arkadiranim dvoriščem in s prizidanim vhodnim stolpičem, ki ga krasi stopničasta atika, iz katere nas pogleduje z rdečo barvo obrobljen svetnik, ki še vedno vzreajno kljubuje času in pozabi…
Dvorec je najstarejša stavba na pragerskem območju. Po njegovih lastnikih je kraj dobil ime, ob njem so se naseljevali naši predniki in pričeli obdelovati zemljo. Pragerswko ni bilo gosto naseljeno, saj je leta 1770 štelo vsega 12 hiš. Ob izgradnji železniške proge v naslednjem stoletju so bile razen postaje na Pragerskem, le še tri hiše;…
… nadaljnji razvoj kraja pa je že druga zgodba
